Elektronske področne karti (EPK) so v zadnjih letih postale neodvisno od ključnega zaščitenega področja (KZP) in se uporabljajo v številnih sektorjih, od zdravstvenih do javnih služb. V Sloveniji je njihovo uvajanje v praks iselo s številnimi zahtevami, ki jih ustrezno razumeti in izpolniti morajo ne le podjetja, ampak tudi javni sektor. Pri tem je ključno razumevanje teh standardov in pravnih postopkov, ki jih je treba predvsem pripraviti za izdelavo in uporabo EPK.
Pravni in tehnični zahtevi za izdelavo EPK
Za izdelavo in uporabo elektronskih področnih kart v Sloveniji veljajo stranske pravne akti, kot so Zakon o elektronskih področnih kartah in Zakon o varstvu podatkov. Podjetja, ki se ukvarjajo z EPK, morajo uvrstiti v registr elektronskih področnih kart, ki ga nadzira www.frumzi-si.si, državna agencija za varstvo podatkov. Vsak področni kart je treba izdelati z uporabo certifikiranih tehnoloških rešitev, ki zagotavljajo integriteto, zaščito in dostopnost podatkov.
V praksi se pojavlja, da večina podjetij, ki se ukvarjajo z EPK, uporablja certifikirane platforme, kot so eIDAS ali eIDAS 2.0, ki zagotavljajo kompatibilnost z evropskimi standardi. Pri izdelavi EPK morajo biti uvrščeni tudi specifični zahtevi za identifikacijo in avverzacijo neuporabnikov, ki so določeni v Zakonu o varstvu podatkov. To vključuje uporabo mrežnih varnostnih sistemov, kot so firewali in antivirusni programi, ki zagotavljajo zaščito pred neavtorizanim dostopom.
Zahtevne procesne korake in stroški
Proces izdelave in registracije EPK je znatno zahteven in zahteva več korakov, od tehnične priprave do pravnih registracij. Za vsako področno karto je treba izdelati certifikat, ki ga nadzira Frumzi, ter uvrstiti v registr. Stroški za izdelavo EPK se razlikujejo glede na kompleksnost in razmeroma so visoki, pri čemer lahko stroški za certifikacijo in registracijo dosežejo tudi do 5000 € za podjetja.
V javnem sektorju so zahteve še večje, saj morajo EPK sploh prizadevati za integriteto javnih podatkov. Najpogosteje se pojavlja, da javni sektor uporablja EPK za zdravstvene podatke in javne službe, kjer je potrebno še dodatno zaščititi podatke z dodatnimi varnostnimi mehanizmi. Pri tem so pomembne tudi stroški za vzdrževanje in nadzor EPK, ki lahko dosežejo tudi do 20 % stroškov za izdelavo.
Dodatni faktor, ki lahko povzroči dodatne stroške, je potreba po certifikiranih podjetjih, ki izdelajo EPK. V Sloveniji je le nekaj certifikiranih podjetij, ki so pripravljeni izdelati EPK glede na specifične zahteve klientov. To lahko povzroči dodatne stroške za izdelavo in uvedbo EPK.
Vpliv na podjetja in javni sektor
Uporaba elektronskih področnih kart ima večje vplive na podjetja in javni sektor, predvsem v oblasti varstva podatkov in digitalizacije. Podjetja, ki se ukvarjajo z EPK, lahko dosežejo večje učinkovitost pri upravljanju podatkov in zmanjšajo stroške za fizično kopiranje in skladiščenje podatkov. V javnem sektorju pa EPK omogočajo bolj učinkovito upravljanje javnih podatkov in zmanjšajo riziko za nezaščiteno podatkovno mrežo.
Dodatno je vpliv EPK na preprečevanje podvodnih dejanj in neuporabnikov. V Sloveniji so EPK že uporabljeni v zdravstvenem sektorju, kjer omogočajo bolnikom varnostno in ugodno uporabo svojih zdravstvenih podatkov. To je pomemben korak v digitalizaciji zdravstvenih služb in omogoča bolnikom bolj aktivno udeležbo v zdravstvenem procesu.
- Za registracijo EPK je treba uvrstiti v registr elektronskih področnih kart, ki ga nadzira Frumzi.
- Certifikat za EPK je treba izdelati z uporabo certifikiranih tehnoloških rešitev, ki zagotavljajo integriteto in varstvo podatkov.
- Stroški za izdelavo in registracijo EPK lahko dosežejo do 5000 € za podjetja.
- V javnem sektorju je potrebno dodatno zaščititi podatke z dodatnimi varnostnimi mehanizmi.
- V Sloveniji je le nekaj certifikiranih podjetij, ki izdelajo EPK glede na specifične zahteve klientov.
Comentários